Že od otroštva naprej se je Samo Šali zanimal za tehniko in glasbo. Svoje prve izkušnje v rokodelstvu je pridobil v šoli za modelarje. Kot 12-letni deček je videl film s parnikom na lopatasta kolesa, ki je plul po mogočni reki Mississippi. Takrat je začutil neustavljivo željo, da model takšne ladje naredi sam. Nekaj mesecev kasneje je bila želja realizirana in mali parnik z motorno gnanima pogonskima kolesoma, osvetljenimi potniškimi kabinami in pozicijskimi lučmi je prestal krstno vožnjo na bližnjem jezercu. Sanje se lahko uresničijo in tega občutka ne smemo nikoli pozabiti. Nekaj let kasneje so se porodile nove sanje in to je bil trenutek, ko se je Samo Šali odločil posvetiti svoje delo igranju, raziskovanju, izboljšavi in izdelavi kitar. L. 1993 je obranil zagovor diplome o vplivu odrezovalnega postopka na akustičnost lesa na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Kariero je istega leta na isti fakulteti nadaljeval kot raziskovalec na katedri za obdelovalno tehnologijo. Boljše razumevanje akustike kitare je pridobil z devetimi razredi klasične kitare na glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani med leti 1988 - 1996. V l. 1997 je uspešno končal magistrsko nalogo, kjer je definiral edinstven kriterij za določanje kakovosti kitarskega tona, poimenovanega "pravilo konsonance-disonance", ki ga je tudi objavil v znanstveni literaturi. Dve leti kasneje je Samo Šali končal doktorsko disertacijo v kateri je predstavil algoritem za optimizacijo zvoka kitare. Leta 2002 je začel sodelovati s hrvaškim izdelovalcem kitar g. Mirkom Hotkom. V letu 2005 mu je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije podelilo naziv samostojnega izdelovalca glasbil. Od takrat Samo Šali razvija in izdeluje kitare Šali v lastni delavnici na Mlaki pri Komendi. Šali je član svetovalnega odbora pri Savart Journal-u (znanost in tehnologija strunastih glasbil).